Usoda duše

Ali lahko spremenim svojo usodo? Odgovor je DA. Kako? Ali ni vse že v naprej določeno? Seveda je, vse je že določeno. Ne razumem, kako potem lahko spreminjam svojo usodo? Odgovor je zelo enostaven. Spreminjaš jo s svojimi dejanji vsak dan.

Vsakemu od nas je začrtana prava pot in življenjske lekcije nas usmerjajo na pravo dogovorjeno pot v naprej. Mnogokrat zaidemo iz naše začrtane smeri-vlaka usode in za trenutek se oddaljimo od naše prave poti, tavamo v zaskrbljenosti, obupu, ne vidimo rešitve v svojih težavah. Nato dobimo še več težav oz. lekcij, da nas prebudijo in začnemo prvotno razmišljati in delovati v pravo smer. Marsikdo pa se ne pobere in še bolj zabrede v vsakodnevne slabe navade. Ne vidi izhoda in potone do konca. Žal se to dogaja zato, ker človek ne prepozna bistva prejšnjih lekcij, opozorila, da ta oseba ni na pravi začrtani poti in spreobrne svojo usodo. Na nepravo pot se odpravimo in v celoti tudi prepustimo, kadar nam ego, ego in še enkrat ego ne dovoli, da spregledamo, da določenih stvari ne delamo prav. Ne upoštevamo svoje okolice, notranjih občutkov višjega jaza, dobronamerne nasvete od oseb kateri nam želijo dobro. Takrat, kadar mislimo, da imamo vedno prav, smo najbolj pametni, najlepši, nezaupljivi, neprestano v pozornosti, neprekinjena vloga žrtve, perfekcionisti na vseh področjih, pretirano pretirano samovšečni, vse vemo itd… takrat smo definitivno na nepravi poti. Tukaj spreminjamo svojo usodo, vlak usode, dogovorjen scenarij. Pečatenje oz. potrditev usode se ustvarja na vzporednem vlaku usode in ta vlak je zanimiv. Namreč ta vlak je vlak poln lekcij, seveda takšnih da nas obračajo nazaj na pravo pot. Ene lekcije so tudi zaslužene in imajo svoj namen. Kar seješ to žanješ in dobiš. Vzporedni vlak omogoča, da počnemo dobre stvari in je oseba dober človek, lahko pa počnemo slabe stvari in si slab človek. Na koncu življenjske poti pa šteje samo to. Si bil-bila dober-dobra ali pa… Vsak si izpisuje oz. kroji usodo tudi v naprej v naslednja življenja, seveda, če se ima duša še pravico utelešat. Tukaj odpade izgovor ENKRAT SE ŽIVI. To je samo opravičilo za naša dejanja za katera vemo, da tisti dani trenutek niso dobra in v skladu z našo pravo potjo usode.

Želim vam, da se znajdete na pravi poti, na dogovorjeni poti. SPREMEMBA USODE